Koliko dopusta pripada zaposlenemu?

Komu pripada

Zakonski letni dopust morate dati vsem, ki pri vas delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1), od prvega dne in brez čakalne dobe · enako za polni in krajši delovni čas ter za neenakomerno razporejen ali povprečen delovni čas (meri se po njihovem razporedu, v tednih oziroma dnevih). Pri agencijskih in začasnih delavcih obveznost dopusta in regresa nosi agencija za zagotavljanje dela, ne uporabnik.

Zakonskega dopusta (in regresa) vam ni treba dati samostojnim podjetnikom (s.p.), osebam po civilnih pogodbah (podjemna ali avtorska) ali študentom prek napotnice · pravico do zakonskega dopusta daje le pogodba o zaposlitvi po ZDR-1.

Koliko dni morate dati

Panožna kolektivna pogodba, ki vas najverjetneje zavezuje, dopust praviloma še poveča (na primer za delovno dobo). Preverite, katera vas zavezuje, preden določite politiko dopusta.

Krajši delovni čas in del leta

Zaposlenim s krajšim delovnim časom dajte enake 4 tedne kot pri polnem času · tednov ne smete sorazmerno zniževati. Kdor dela 3 dni na teden, dobi 4 tedne svojega razporeda, torej 12 dni dopusta. Sorazmeren je praviloma le regres (odvisen od števila ur), izjema so tisti, ki delajo krajši čas po posebnih predpisih. Kdor v koledarskem letu ni zaposlen ves čas (nastop ali odhod sredi leta), pridobi 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1); isto sorazmerno pravilo velja za regres.

Ključna pravila izrabe

• En del dopusta mora trajati najmanj 2 zaporedna tedna, ki ju morate omogočiti v tekočem letu; preostanek se po dogovoru prenese do 30. junija naslednjega leta.
• Odmero letnega dopusta morate vsakemu pisno sporočiti do 31. marca.
• Dopustu ali regresu se zaposleni ne more odpovedati · vsak tak dogovor je ničen, denarno nadomestilo pa je dopustno le ob prenehanju zaposlitve.

Dela prosti dnevi

Slovenija ima 15 dela prostih dni na leto in ti se nikoli ne štejejo kot dopust · če eden pade sredi odobrenega dopusta, zanj ne odštejte dneva dopusta. Nadomestnega dneva ni: 3. člen ZPDPD določa, da se praznik, ki pade na nedeljo, ne prenese na naslednji delovni dan. Vedno lahko ponudite več od minimuma, dodatni dnevi za delovno dobo pa so v slovenskih kolektivnih pogodbah zelo razširjeni.

Kaj pravi zakon

Letni dopust v Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), predvsem 131. in 159.-164. člen, ter Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD).

159. člen · najmanjše trajanje in dodatni dnevi

Letni dopust v koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali zaposleni dela polni ali krajši delovni čas. Število dni je torej odvisno od razporeda dela: 20 dni pri petdnevnem tednu, 24 pri šestdnevnem, 16 pri štiridnevnem. Zakon poleg tega daje najmanj 3 dodatne dni starejšim delavcem (55+, po opredelitvi iz 197. člena), invalidom, delavcem z najmanj 60 % telesno okvaro in delavcem, ki negujejo telesno ali duševno prizadetega otroka, ter 1 dodatni dan za vsakega otroka do 15 let. Za posamezni razlog zakon določa najmanj tri dni, ne pa, da se razlogi seštevajo · o tem pogosto odloči kolektivna pogodba.

194. in 151. člen · mladoletni in nočni delavci

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let, pripada 7 dodatnih dni letnega dopusta (194. člen). Nočnim delavcem pripada daljši letni dopust (151. člen); zakon ne določa števila dni, zato v praksi višino določi kolektivna pogodba · preverite, katera vas zavezuje.

160. člen · kaj se ne šteje in pisno obvestilo do 31. marca

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter druge upravičene odsotnosti se ne štejejo v dneve letnega dopusta. Delodajalec mora vsakega zaposlenega do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče leto.

161. člen · sorazmerni dopust

Zaposleni, ki ni zaposlen celo koledarsko leto (nastopi ali odide sredi leta), je upravičen do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Del, ki znaša najmanj polovico dneva, se zaokroži na cel dan. Čakalne dobe pred prvo izrabo ni · pravica nastaja z zaposlitvijo.

162. člen · izraba, delitev in prenos

Dopust se lahko izrablja v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva nepretrgana tedna. Delodajalec mora zaposlenemu omogočiti izrabo najmanj dveh tednov v tekočem letu; preostanek se lahko po dogovoru izrabi do 30. junija naslednjega leta. Zaposleni, ki dopusta v tekočem letu ni mogel izrabiti zaradi bolezni, poškodbe, materinstva ali starševskega dopusta, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta.

163. in 164. člen · razporejanje in prepoved odpovedi

Dopust se razporeja ob upoštevanju potreb delovnega procesa ter možnosti za počitek in družinske obveznosti zaposlenega. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico do najmanj tedna dopusta med šolskimi počitnicami, vsak zaposleni pa lahko izrabi en dan dopusta na dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti delodajalca najmanj tri dni vnaprej. Delodajalec lahko ti dve pravici zavrne le, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

Vsak dogovor, s katerim se zaposleni v zameno za nadomestilo odpove letnemu dopustu, je neveljaven (164. člen). Denarno nadomestilo za neizrabljen dopust je mogoče le ob prenehanju delovnega razmerja, kadar zaposleni dopusta pred tem ni mogel izrabiti · v tem primeru ga morate izplačati.

131. člen · regres

Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu, ki je upravičen do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače · 1.481,88 EUR bruto v letu 2026. Izplačati ga mora do 1. julija tekočega leta; panožna kolektivna pogodba lahko nelikvidnemu delodajalcu dovoli poznejše izplačilo, a najkasneje do 1. novembra. Kdor je upravičen le do sorazmernega dopusta (161. člen), dobi sorazmeren regres, zaposleni s krajšim delovnim časom pa regres sorazmerno z urami · razen tistih, ki delajo krajši čas po posebnih predpisih (na primer invalidnost ali starševsko varstvo) in ga prejmejo v celoti. Po davčni zakonodaji je regres neobdavčen do višine povprečne bruto plače v Sloveniji. Med samim dopustom zaposleni prejema običajno nadomestilo plače za ure, ki bi jih sicer delal. Znesek regresa se spremeni vsak januar z novo minimalno plačo · pred izplačilom preverite veljavni znesek.

Prazniki in dela prosti dnevi (ZPDPD)

Slovenija ima 15 dela prostih dni: 1. in 2. januar, 8. februar, velikonočna nedelja in ponedeljek, 27. april, 1. in 2. maj, binkoštna nedelja, 25. junij, 15. avgust, 31. oktober, 1. november ter 25. in 26. december. Več drugih državnih praznikov (na primer dan Primoža Trubarja, dan športa) ni dela prostih. 3. člen ZPDPD izrecno določa, da se praznik, ki pade na nedeljo, ne prenese na naslednji delovni dan · Slovenija nadomestnega dneva nima, zato prazniki ob koncu tedna preprosto odpadejo (velikonočna in binkoštna nedelja vedno padeta na nedeljo, dela prosta pa sta že sami).

Nadzor in kazni

Zamuda z izplačilom regresa ali s pisnim obvestilom do 31. marca ter neomogočanje dvotedenskega dela dopusta so prekrški po kazenskih določbah ZDR-1, ki jih nadzira Inšpektorat RS za delo. Neizplačan regres je pogosta zahteva pred delovnim sodiščem, skupaj z obrestmi.

Pogosto zastavljena vprašanja

Viri

• Ministrstvo za delo (MDDSZ) · Letni dopust in regres (uradna pojasnila)
• ZDR-1 · Zakon o delovnih razmerjih, prečiščeno besedilo na PISRS
• ZSSS · Letni dopust (sindikalni ABC)
• ZPDPD · Zakon o praznikih in dela prostih dnevih (besedilo)
• data.si · Koliko dopusta mi pripada (pregled odmere)
• evidenca-ur.si · Regres 2026 (znesek in roki)
• evidenca-ur.si · Dela prosti dnevi 2026 (koledar)